Rudnik Sitarjevec je naravoslovna in zgodovinska učilnica v naravnem okolju.

Zbuja radovednost in ponuja svojevrstno doživetje, hkrati pa skozi zgodbe obuja zavedanje in utrjuje vrednote o naši bogati dediščini, ki postaja svetovno znana!

60 RAZLIČNIH VRST MINERALOV.

Rudnik Sitarjevec Litija sodi med najbogatejše vire različnih mineralov v evropskem in svetovnem merilu. Ena najbolj atraktivnih lastnosti mineralov je sijaj v celi paleti barv, ki nastane zaradi lomljenja svetlobe na njihovi površini. Našli smo jih več kot 60 različnih vrst, sijaj nekaterih od njih pa si lahko ogledate v turističnem delu rudnika. Najbolj znameniti so kristali cinabarita, cerusita, samorodnega svinca, bakra in živega srebra

LIMONITNI KAPNIKI

Prepoznavnost rudnika Sitarjevec v širšem prostoru odlikujejo izjemne limonitne kapniške strukture, ki z veliko hitrostjo rastejo v opuščenih rudniških rovih. Ob ugodnih pogojih, kot so konstanten dotok z minerali obogatenih jamskih vod, temperaturi, vlagi in uravnoteženi mikroflori, kapniki zrastejo tudi do 5 cm na leto. Barvitost in slikovitost rudniških rovov dopolnjuje rumeno limonitno blato, ki je odličen naravni pigment.

MALI PODKOVNJAK – RHINOLOPHUS HIPPOSIDEROS

Netopirji so edini sesalci, ki lahko letijo. Na svetu jih je več kot 1000 vrst, v Sloveniji 30. V rudniku biva zaščitena vrsta mali podkovnjak, ki je ime dobil po podkvasti obliki ust. So zelo majhni, tehtajo do 10 gramov in merijo od 3-5 cm. Posebni niso le zaradi letenja, temveč tudi zaradi načina orientacije v prostoru s pomočjo nam neslišnega ultrazvoka, ki jim pomaga tudi pri lovu in zaradi hibernacije – tako kot medvedi zimo prespijo.

Rudnik je že od nekdaj njihovo bivališče. Skozi loputo na vratih hodijo ponoči na lov za komarji in drugimi žuželkami ter tako skrbijo za ravnovesje v naravi. Proti jutru se vrnejo v jamo in dan prespijo v bolj mirnih in skritih kotičkih rudnika.

ZGODOVINA RUDNIKA

Izkoriščanje rude na območju Sitarjevca sega v daljno preteklost. Arheološka najdišča v bližnji okolici kažejo na to, da so v Litiji rudarili že pred 4000 leti. Iz tega obdobja so bili namreč najdeni ostanki bivališč in žlindre na območju današnje OŠ Litija. Na hribu Sitarjevec (448 m) so bili najdeni ostanki naselbine iz mlajše železne dobe. Z vrha je prečudovit pogled na reko Savo, kjer je nekoč potekala pomembna prometna pot, idealna za razvoj rudarstva na tem področju, kar so izkoristili že Rimljani in začeli kopati tudi pod zemljo.
Rudnik je deloval že v srednjem veku. Iz arhivskih virov namreč vemo, da je imel v Šmartnem pri Litiji sedež rudarski sodnik za Dolenjsko, kar govori o velikem pomenu rudnika, saj je bilo Šmartno takrat le manjša vas. Ohranjen nagrobni spomenik Christofa Bruckerschmieda iz leta 1537, ki je danes shranjen v cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Litiji, predstavlja najverjetneje rudarskega sodnika in ne rudarskega mojstra, kot se je še do nedavnega trdilo.
V času, ko je na gradu Bogenšperk živel Janez Vajkard Valvasor, kjer je napisal tudi Slavo vojvodine Kranjske, je bil rudnik zaprt. Vzrok za zaprtje zaenkrat še ni znan. Valvasor omenja staro rudarjenje na podlagi najdenih velikih hald (nasipov jalovine iz rudnika). Zapisal je med drugim, da je bil rudnik nekdaj velik, a da je sedaj zapuščen.
Rudnik se je ponovno odprl šele v zadnji četrtini 19. stoletja. Izkoriščali so različno rudo, predvsem svinčevo in živosrebrovo. Poleg te so kopali še rudo, ki je vsebovala cink, baker, železo in v zadnjem obdobju obratovanja predvsem barit.
V vsej zgodovini delovanja rudnika se je zamenjalo veliko lastnikov, rudarjenje pa je bilo večkrat prekinjeno. Februarja 1965 se je v Litiji sestala komisija v zvezi s prenehanjem obratovanja rudnika. Ugotovili so, da rudarske raziskave niso dale pričakovanih rezultatov. Nizka vsebina kovine v rudi ni več omogočala rentabilnega odkopavanja, tehnična opremljenost jame je bila slaba, rudna telesa so bila majhna in razsejana v prostoru, kar je onemogočalo posodobitev načina dela. K poslabšanju razmer so pripomogli tudi problemi s predelovalnimi napravami in pljučna obolenja rudarjev (silikoza). Komisija je zato predlagala, da se dela v jami ustavijo. Proizvodnja svinca in barita je životarila še do konca julija 1965, nato pa so začeli obrate zapirati.

TOPILNICA

Leta 1880 so za potrebe taljenja izkopane rude iz Sitarjevca na levem bregu reke Save zgradili topilnico, v kateri so talili predvsem svinčevo in živosrebrno rudo. Rudo so preko reke Save transportirali s tovorno žičnico, dolgo 364 m, kakor tudi z vozovi preko lesenega mostu, zgrajenega leta 1855. Topilnica je povzročala številne težave, saj je zaradi izpustov strupenih žveplenih plinov negativno vplivala na zdravje ljudi, živali in rastlinja. Kljub dodatnim in višjim dimnikom, ki jih je vodstvo zgradilo zaradi številnih pritožb nad onesnaževanjem, je v letu 1920 prišlo do množičnega pogina čebel. Posledica večletne čebelarske pravde, ki je sledila, je bila med drugim tudi zaustavitev obrata leta 1924.

SREBRNIK – LITIJSKI TOLAR

Leta 1886 so v litijski topilnici uspešno pridobili tudi srebro, ki se v manjši količini pojavlja v svinčevi rudi. V takratno glavno državno kovnico na Dunaju so poslali 3,6999 kg srebra, iz katerega so izdelali spominske srebrnike – litijske tolarje. Na prednji strani je upodobljena takratna topilnica, vlak, cerkev sv. Nikolaja, hrib Sitarjevec in rudniška žičnica do topilnice. Na drugi strani je naziv rudnika s simboličnim napisom »prvi srebrni pogled«.

Srebrnik je v obliki spominskega magnetka možno kupiti tudi pri nas.

ČEBELARSKA PRAVDA

Čebelarska pravda se imenuje boj litijskih čebelarjev proti Topilnici Litija. Strupeni plini svinčeve rude iz dimnikov so namreč v okolici povzročali veliko ekološko škodo. Poleg množičnih pomorov čebel je obratovanje topilnice povzročalo številne bolezenske pojave pri živalih, pa tudi ljudeh in rastlinju. Končna razsodba je bila po nekaj letih sprejeta na višjem sodišču v Zagrebu v korist čebelarjev. Topilnico v Litiji so zaprli in stroje preselili v Topusko na Hrvaškem. Čebelarska pravda je bila prva uspešna ekološka pravda v Sloveniji (1921 – 1926).

fotogalerija

KNAPOVSKI SLOVAR

FOKSL lesni klin
FORT HAKEL kovinski žičnik
MAŠINCA stroj za streljanje, miniranje
LAMPA rudarska osebna svetilka
PELIGAN ojačana lesena tesarka
ŠAJBA osebna tekoča jamska številka
ŠAHT izvozni zračni prehodni jašek
ŠALA kletka v jašku
FIRENK vodilo kletke v jašku
ŠPRAHROR cevovod za sporazumevanje
ŠUFECA krpa za ovijanje nog
ŠUSMOJSTER strelec za miniranje v rovu
FALA zadnji krajec debla, deska
ŠIHT osemurni delovnik
ŠTAJGER nadzornik, delovodja
HAJER prvopisani kopač
LERHAJER pomočnik kopača
LAUFAR začetnik oz. nekvalificirani rudar
OBERŠTAJGER poslovodja
CAJH orodje
HERC lopata za premog
KRAMP kopača
HINKO odkopno kladivo
PORKHAMER odkopni vrtalni stroj
KROCA velika motika
ŠTEMPEL podporna železna ali lesena stojka
RIGEL podstropnik
UNTERCUH podstropnik križišča
KVEL lesena razpoka
ŠPRUDEL komad deske
FORTNA jamska lestev
ŠTREKNA izkop rova, tunel
GEZENK vpadni poševni rov
AVPRUH rušenje stropa za izkopom
LEGNT jalovina
MAŠINHAUS izvozna strojnica
URLAUB dopust

Gradiva

01.

ZBORNIK

1. Strokovni simpozij o Rudniku Sitarjevec in srečanje rudarskih mest Litija, 20. september 2018
02.

DOŽIVITE RUDNIK

DOŽIVITE RUDNIK v Srcu Slovenije! Najbogatejše polimineralno rudišče v Sloveniji.
LOKACIJA RUDNIKA

N 46°03’00.0
E 14°49’51.2

TELEFON

051 312 739
070 700 484

E-Mail

info@visitlitija.si
Rezervacija obiska

koristno

Dobro je vedeti:

  • Ogled je možen samo s predhodno najavo – Rezervacija
  • Obisk je primeren za vse, tudi za gibalno ovirane, ker rov nima naklona.
  • V rovu je stalna temperatura 10 °C in 100% vlaga.
  • Obiskovalec prejme zaščitno opremo – čelado, priporočamo udobno obutev in obleko.
  • Glede na željo obiskovalcev se v rovu lahko postreže z rudarsko kulinariko – Sitarjevška malca 
  • Ogled rudnika traja do ene ure.

Ogledi rudnika:

  • četrtek – petek 10.00 – 12.00 in 15.00 do 18.00
  • sobota 9.00 – 12.00
  • nedelja 15:00 – 18:00
  • Ogled za skupine možen tudi izven obratovalnega časa.

Do Rudnika Sitarjevec lahko pridete: