Razišči rudnik

Rudnik Sitarjevec sodi med polimeniralna rudišča z izjemno mineraloško pestrostjo.

Šestdeset različnih vrst mineralov

Rudnik Sitarjevec sodi med polimeniralna rudišča z izjemno mineraloško pestrostjo. Sodi med najbogatejša najdišča različnih mineralov v evropskem in svetovnem merilu. V njem se pojavlja več kot šestdeset različnih mineralov, med katerimi so najpomembnejši rudni minerali galenit, sfalerit, cinabarit, halkopirit in barit.

V svetovno mineraloško dediščino so kot največji kristali tedanjega časa vpisani kristali cinabarita, ki merijo tudi do 6 cm, in skupki kristalov cerusita, veliki do 10 cm in več. Mineraloško redkost v svetovnem merilu predstavljajo črvički samorodnega svinca. Za brušenje nakita je odlična hematitno-jaspisna ruda, poldragi kamen, ki navduši s svojo rdečo in sivo barvo.

V rudniku so bila bogata nahajališča svinčeve in živosrebrove rude, ter rude ki so vsebovale cink, baker železo in barit. Rudnik Sitarjevec je sodil med največja nahajališča svinčeve rude v evropskem merilu. Ena najbolj atraktivnih lastnosti mineralov rudnika Sitarjevec je sijaj v celi paleti barv, ki nastane zaradi lomljenja svetlobe na njihovi površini. Sijaj nekaterih si lahko ogledate v Izvoznem rovu rudnika.

Limonitni kapniki

Prepoznavnost rudnika Sitarjevec v širšem prostoru odlikujejo izjemne limonitne kapniške strukture kot so stalagmiti, stalaktiti, kapniške zavese, kapniški špageti, ki so edinstveni v evropskem prostoru. Z veliko hitrostjo rastejo v opuščenih rudniških rovih. Ob ugodnih pogojih, kot so konstanten dotok z minerali obogatenih jamskih vod, temperaturi, vlagi in uravnoteženi mikroflori, kapniki zrastejo tudi do 5 cm na leto.

Barvitost in slikovitost rudniških rovov dopolnjuje rumeno limonitno blato, ki je odličen naravni pigment. Rudnik Sitarjevec Litija je edini znani prostor rastočih limonitnih kapnikov v Srednji Evropi. Limonitne kapniške strukture lahko občudujete v Glavnem rovu.

Limonitni kapniki v Rudniku Sitarjevec so sedaj na voljo na ogled.
Izjemna barvitost v notrajnosti rudnika je ena izmed posebnosti Rudnika v Litiji.

Izjemna barvitost rudnika

Rudnik Sitarjevec je izrazito barvit. Tople rumene barve železovega pigmenta naravni oker so opazne po celem rudniku, v izvoznem rovu ob straneh in po stropu, v glavnem rovu pa tudi po dnu v obliki rudniškega blata. Odličen pigment je primeren za slikanje in barvanje tekstila, kar si obiskovalec lahko ogleda na razstavi v izvoznem rovu.

Poleg okre sta v Sitarjevcu za slikarske namene uporabna še rdeči hematit in beli barit. Sitarjevške barve ustvarjajo posebno vzdušje, kar so umetniki izrazili s svetlobnim performansom neobičajnih svetil, kresničk, ki so jih obesili pod strop rudniškega jaška v Izvoznem rovu.

Gorotvorni procesi in tektonska drsa

Litijsko rudno polje s Sitarjevcem se razteza v nizu nagubanih kamnin, ki so nastale zaradi velikih pritiskov gorotvornih procesov. Tektonsko dogajanje je povzročilo, da so se posamezni bloki dvigali ali spuščali, skladi kamnin nagubali in drugod počili, ali povzročili številne tektonske prelomnice. Tako so nastale tektonske drse, ki so kot zrcalo zglajena površina prelomne ploskve. Kamnine današnjih Posavskih gub so nastale ob ekvatorju, kar je dokaz o potovanju kontinentov in kako dolgo pot so kamnine prepotovale v 300 milijonih letih. Po dolgem potovanju jih lahko občudujemo v Rudniku Sitarjevec Litija.

Tektonsko dogajanje v okolici rudnika Sitarjevec Litija je povzročilo, da so se posamezni bloki dvigali ali spuščali in povzročili številne tektonske prelomnice.
Rekonstrukcija in interpretacija paleokolja v litijskem rudniku

Rekonstrukcija in interpretacija paleokolja

V dolgih 300 milijonih letih so zaradi premikanja litosferskih plošč kamnine z območja ekvatorja skupaj z rastlinskimi fosili pripotovale tudi na prostor Sitarjevca. Na osnovi fosilov, ki so bili najdeni tudi na širšem litijskem območju danes vemo, da je bilo tedaj rastlinje bistveno drugačno od današnjega. Bujne gozdove so sestavljale do 40 m visoke drevesaste praprotnice in prve golosemenke.

V močvirnih gozdovih so gospodarile številne velike dvoživke, med njimi orjaški kačji pastir, Meganeura, z razponom kril do 75 cm. Skulpture rastlinskih debel v napol zasutem Izvoznem rovu prikazujejo skrivnosten navidezno pravljičen svet, ki je podobno kot slikovna rekonstrukcija, skrben posnetek znanstveno raziskanega živega sveta ob koncu starega zemeljskega veka.

Najstarejši slovenski rudnik?

Izkoriščanje rude na območju Sitarjevca sega v daljno preteklost. Arheološka najdišča v bližnji okolici kažejo na to, da so v Litiji rudarili že pred 4000 leti. Iz tega obdobja so bili namreč najdeni ostanki bivališč in žlindre na območju današnje OŠ Litija. Na hribu Sitarjevec (448 m) so bili najdeni ostanki naselbine iz mlajše železne dobe. Z vrha je prečudovit pogled na reko Savo, kjer je nekoč potekala pomembna prometna pot, idealna za razvoj rudarstva na tem področju, kar so izkoristili že Rimljani in začeli kopati tudi pod zemljo.

Rudnik je deloval že v srednjem veku. Iz arhivskih virov namreč vemo, da je imel v Šmartnem pri Litiji sedež rudarski sodnik za Dolenjsko, kar govori o velikem pomenu rudnika, saj je bilo Šmartno takrat le manjša vas. Ohranjen nagrobni spomenik Christofa Bruckerschmieda iz leta 1537, ki je danes shranjen v cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Litiji, predstavlja najverjetneje rudarskega sodnika in ne rudarskega mojstra, kot se je še do nedavnega trdilo.

V času, ko je na gradu Bogenšperk živel Janez Vajkard Valvasor, kjer je napisal tudi Slavo vojvodine Kranjske, je bil rudnik zaprt. Vzrok za zaprtje zaenkrat še ni znan. Valvasor omenja staro rudarjenje na podlagi najdenih velikih hald (nasipov jalovine iz rudnika). Zapisal je med drugim, da je bil rudnik nekdaj velik, a da je sedaj zapuščen. Rudnik se je ponovno odprl šele v zadnji četrtini 19. stoletja. Izkoriščali so različno rudo, predvsem svinčevo in živosrebrovo. Poleg te so kopali še rudo, ki je vsebovala cink, baker, železo in v zadnjem obdobju obratovanja predvsem barit.

V vsej zgodovini delovanja rudnika se je zamenjalo veliko lastnikov, rudarjenje pa je bilo večkrat prekinjeno. Februarja 1965 se je v Litiji sestala komisija v zvezi s prenehanjem obratovanja rudnika. Ugotovili so, da rudarske raziskave niso dale pričakovanih rezultatov. Nizka vsebina kovine v rudi ni več omogočala rentabilnega odkopavanja, tehnična opremljenost jame je bila slaba, rudna telesa so bila majhna in razsejana v prostoru, kar je onemogočalo posodobitev načina dela. K poslabšanju razmer so pripomogli tudi problemi s predelovalnimi napravami in pljučna obolenja rudarjev (silikoza). Komisija je zato predlagala, da se dela v jami ustavijo. Proizvodnja svinca in barita je životarila še do konca julija 1965, nato pa so začeli obrate zapirati.

Netopirji (Mali Podkovanjak) v Rudniku Sitarjevec Litija.

Mali Podkovnjak (Rhinolophus Hipposideeros)

Netopirji so edini sesalci, ki lahko letijo. Na svetu jih je več kot 1000 vrst, v Sloveniji 30. V rudniku biva zaščitena vrsta mali podkovnjak, ki je ime dobil po podkvasti obliki ust. So zelo majhni, tehtajo do 10 gramov in merijo od 3-5 cm. Posebni niso le zaradi letenja, temveč tudi zaradi načina orientacije v prostoru s pomočjo nam neslišnega ultrazvoka, ki jim pomaga tudi pri lovu in zaradi hibernacije – tako kot medvedi zimo prespijo.

Rudnik je že od nekdaj njihovo bivališče. Skozi loputo na vratih hodijo ponoči na lov za komarji in drugimi žuželkami ter tako skrbijo za ravnovesje v naravi. Proti jutru se vrnejo v jamo in dan prespijo v bolj mirnih in skritih kotičkih rudnika.

Topilnica in čebelarska pravda

Leta 1880 so za potrebe taljenja izkopane rude iz Rudnika Sitarjevec na levem bregu reke Save zgradili topilnico, v kateri so talili predvsem svinčevo in živosrebrno rudo. Rudo so preko reke Save transportirali s tovorno žičnico, dolgo 364 m, kakor tudi z vozovi preko lesenega mostu, zgrajenega leta 1855. Topilnica je povzročala številne težave, saj je zaradi izpustov strupenih žveplenih plinov negativno vplivala na zdravje ljudi, živali in rastlinja. Kljub dodatnim in višjim dimnikom, ki jih je vodstvo zgradilo zaradi številnih pritožb nad onesnaževanjem, je v letu 1920 prišlo do množičnega pogina čebel.

Čebelarska pravda se imenuje boj litijskih čebelarjev proti Topilnici Litija po poginu čebel. Končna razsodba je bila po nekaj letih sprejeta na višjem sodišču v Zagrebu v korist čebelarjev. Topilnico v Litiji so zaprli in stroje preselili v Topusko na Hrvaškem. Čebelarska pravda (1921 – 1926) je bila prva uspešna ekološka pravda v Sloveniji.

Topilnica in čebelarska pravda.
Rudnik Sitarjevec sodi med polimeniralna rudišča z izjemno mineraloško pestrostjo.

Srebrnik (Litijski tolar)

Leta 1886 so v litijski topilnici uspešno pridobili tudi srebro, ki se v manjši količini pojavlja v svinčevi rudi. V takratno glavno državno kovnico na Dunaju so poslali 3,6999 kg srebra, iz katerega so izdelali spominske srebrnike – litijske tolarje. Na prednji strani je upodobljena takratna topilnica, vlak, cerkev sv. Nikolaja, hrib Sitarjevec in rudniška žičnica do topilnice. Na drugi strani je naziv rudnika s simboličnim napisom »prvi srebrni pogled«.

Srebrnik je v obliki spominskega magnetka možno kupiti tudi pri nas.

Knapovski slovar

Knapovski jezik se je oblikoval tudi v sitarjevških rudniških jamah.

FOKSL

Lesni klin

FORT KAHEL

Kovinski žičnik

MAŠINCA

Stroj za streljanje, miniranje

LAMPA

Rudarska osebna svetilka

PELIGAN

Ojačana lesena tesarka

ŠAJBA

Osebna tekoča jamska številka

ŠAHT

Izvozni zračni prehodni jašek

ŠALA

Kletka v jašku

FIRENK

Vodilo kletke v jašku

ŠPRAHROR

Cevodod za sporazumevanje

ŠUFECA

Krpa za ovijanje nog

ŠUSMOJSTER

Strelec za miniranje v rovu

FALA

Zadnji krajec debla, deska

ŠIHT

Osemurni delovnik

ŠTAJGER

Nadzornik, delovodja

HAJER

Prvopisani kopač

LEERHAJER

Pomočnik kopača

LAUFAR

Začetnik oz. nekvalificirani rudar

OBERŠTAJGER

Poslovodja

CAJH

Orodje

HERC

Lopata za premog

KRAMP

Kopača

HINKO

Odkopno kladivo

PORKHAMER

Odkopni vrtalni stroj

KROCA

Velika motika

ŠTEMPEL

Podporna železna ali lesena stojka

RIGEL

Podstropnik

UNTERCUH

Podstropnik križišča

KVEL

Lesena razpoka

ŠPRUDEL

Komad deske

FORTNA

Jamska lestev

ŠTREKNA

Izkop rova, tunel

GEZENK

Vpadni poševni rov

AVPRZUH

Rušenje stropa zza izkopom

LEGNT

Jalovina

MAŠINHAUS

Izvozna strojnica

URLAUB

Dopust

Gradiva za nadaljnje branje

Rudarska dediščina kot Slovenska turistična atrakcijaKlikni za nalaganje
Rudnik Sitarjevec Litija eden od strebrov Dediščine rudarjenja v Sloveniji: Geološki zavod Slovenije je na razstavi v Kanadi predstavil Dediščino rudarjenja v Sloveniji. Najvidnejši strokovnjaki s področja poznavanja geološke zgradbe ozemlja Slovenije so za predstavitev izbrali tudi Rudnik Sitarjevec Litija.
MineralFest Ljubljana 2018Klikni za nalaganje
Ugledni slovenski strokovnjaki, ki že desetletja raziskujejo skrivnosti Rudnika Sitarjevec, so se srečali na strokovnem simpoziju v Litiji. Zbornik daje vpogled v vsebine, ki so predmet znanstvenega raziskovanja in najnovejše ugotovitve raziskovalcev.
1. Strokovni simpozij o Rudniku SitarjevecKlikni za nalaganje
Rudnik Sitarejvec Litija redno predstavljamo na specializiranih sejmih. Leta 2018 smo bili posebni gosti sejma mineralov, fosilov in nakita Mineralfest v Ljubljani.

Pripravljeni na doživetje edinstvenega litijskega podzemlja?

Ogledi možni od četrtka do nedelja od 9:00 - 12:00 in 15:00 - 18:00.

Obisk je možen le ob predhodnem naročilu. Ogled skupine tudi izven obratovalnega časa.

Ogled cenika